Gordijski vozel pri kadrovskih imenovanjih: "Če se bo takšno stanje nadaljevalo, je to nevzdržno"

Predsednici države Nataša Pirc Musar še vedno ni uspelo presekati gordijskega vozla pri iskanju novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Pri guvernerju predsednica nikakor ne najde skupnega jezika z največjo vladno stranko Gibanje Svoboda, pri varuhu pa je na nasprotnih bregovih z opozicijo.

Slovenija je brez guvernerja že osem mesecev, brez varuha človekovih pravic pa že več kot pol leta. Da razmere postajajo nevzdržne, je pred dvema tednoma opozoril namestnik varuha Ivan Šelih, ki institucijo varuha začasno vodi od konca februarja. Politiko je pozval, naj čim prej doseže soglasje o novem varuhu, ker trenutno stanje "povzroča negotovost in vodi v postopno izčrpavanje institucije".

Da bo vprašanje imenovanja guvernerja rešeno v čim krajšem možnem času, upajo tudi v Banki Slovenije, ki jo začasno vodi namestnik guvernerja Primož Dolenc. Za N1 so na Banki Slovenije nedavno poudarili, da delo poteka normalno. So pa dodali, da Dolenc na sejah Sveta Evropske centralne banke (ECB) nima glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike, če bi do glasovanja kdaj prišlo.

Cerar: To še ne ogroža države, slabi pa zaupanje v njene institucije

Pravni strokovnjak in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar ocenjuje, da blokada pri imenovanju novega guvernerja in varuha za državo še ni usodna, je pa škodljiva. "Če se bo takšno stanje nadaljevalo še nekaj mesecev, bomo na teh dveh področjih počasi prišli v institucionalno krizo. To, da oblast tako dolgo ni sposobna imenovati najvišjih funkcionarjev, sicer ne ogroža države, slabi pa zaupanje v njene institucije," je za N1 dejal Cerar.

Kot je poudaril, Banka Slovenije in institucija varuha brez vodje s polnim mandatom ne moreta delovati optimalno. "Predvsem delovanje institucije varuha je popolnoma drugačno in veliko bolj celovito, če to institucijo vodi kompetentna oseba, ki je bila izvoljena, ker na tem področju pooseblja integriteto, zaupanje in strokovnost. Če varuh še nekaj časa ne bo izvoljen, to zagotovo ni dobra popotnica za področje varstva človekovih pravic v Sloveniji."

Podobno po njegovem mnenju velja tudi za Banko Slovenije. "Namestnik guvernerja v svetu Evropske centralne banke ne more nastopati s tako avtoriteto kot guverner, ki ima glasovalne pravice in je opolnomočen za vsa dejanja," je dodal Cerar.

Kaučič: Presenečen sem nad težavami pri imenovanju varuha

Da ni dobro, če pri pomembnih kadrovskih odločitvah prihaja do blokad iz političnih razlogov, se strinja tudi ustavni pravnik Igor Kaučič. "Ne podcenjujem te situacije, še zdaleč pa ni tako kritična, da bi jo lahko označili za institucionalno ali ustavno krizo. To, kar se dogaja pri guvernerju in varuhu, ni dobro, je pa res, da to še ne pomeni, da te institucije ne delujejo. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, pa je to nevzdržno," je za N1 poudaril Kaučič.

Kot je poudaril, ga sicer preseneča, ker v državnem zboru ni zadostne večine za imenovanje varuha. Potrebnih 60 poslanskih glasov je po njegovih besedah sicer "zahtevna večina", a pretekle izvolitve varuha niso izpostavile posebnih težav pri iskanju soglasja med koalicijo in opozicijo.

"Kar malo sem presenečen nad temi težavami pri varuhu. To namreč ni organ, ki bi imel izvršne pristojnosti. Res je, da pri večini za varuha potrebujete tudi opozicijske glasove, ampak trenutna situacija je kar nekoliko nenavadna. Morda je to posledica splošnega političnega stanja ali duha, ki ta trenutek vlada v družbi," je dejal ustavni pravnik.

"Politika mora v takih primerih preseči morebitne antipatije"

Cerar ob tem opozarja, da zapleti pri pomembnih kadrovskih imenovanjih znižujejo zaupanje v institut predsednika republike in parlament. "Pogovori med predsednico republike in parlamentarnimi strankami se morajo še intenzivneje nadaljevati, bi se pa morala predsednica v tako težavni situaciji, kot je zdaj, ko zadeve ne tečejo in ni soglasja, pogovarjati predvsem z vodji strank. V takih primerih je jasno, da bo do ustreznih odločitev lahko prišlo le, če se bodo o njih dogovorili glavni politični akterji, pri čemer pa mora vse voditi zavest o tem, da morajo biti na tako pomembne funkcije predlagani in izbrani strokovni, izkušeni in verodostojni kandidati," je dejal Cerar.

Kot pravi, se je kot premier v preteklosti, denimo o kandidaturah ustavnih sodnikov, neposredno in konstruktivno pogovarjal s tedanjim predsednikom države Borutom Pahorjem, v določenih trenutkih pa tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Če do pogovorov na najvišji politični ravni v takšnih primerih ne pride, to po njegovem mnenju kaže tudi na pomanjkanje kulture političnega dialoga.

"Politika na najvišjem nivoju mora v takih primerih preseči morebitne antipatije, se usesti skupaj, pogovarjati in predvsem tudi slišati. Je pa res, da že prehajamo v intenzivnejše predvolilno obdobje, v katerem bo zaradi interesov strank reševanje takšnih zadev postalo še težji zalogaj," je dodal bivši predsednik vlade.

"Kandidate naj izberejo državni organi, formalno pa naj jih imenuje predsednik"

Kaučič pa pravi, da v postopku imenovanja najvišjih državnih funkcionarjev glavno težavo zlasti vidi v razmerju med predsednikom države kot izključnim predlagateljem kandidatov in državnim zborom, ki voli in imenuje kandidate. "Parlamentarna večina je tista, ki odloča o izvolitvi, se pa seveda pri tem spregleda, da državni zbor lahko voli samo kandidata, ki ga predlaga predsednik republike. Ker sta tako državni zbor, v manjši meri pa tudi predsednik republike, politična organa, pa je jasno, da je postopek imenovanj spolitiziran, čeprav gre praviloma za funkcije, ki pretežno niso politične, ampak strokovne," je pojasnil ustavni pravnik.

Po njegovem mnenju bi zato morali s spremembo ustave in zakonov spremeniti način imenovanja najvišjih državnih funkcionarjev. "Predlagam, da se to spremeni tako, da bo predsednik države tisti, ki bo že izbrane funkcionarje zgolj še formalno oziroma protokolarno imenoval na funkcije. Kandidate naj izberejo kompetentni državni organi in jih predlagajo v imenovanje predsedniku republike. Tako ureditev poznajo v vseh drugih parlamentarnih sistemih. Pri nas žal ne, zato so zapleti, ki smo jim priča z guvernerjem in varuhom, zame pričakovani," je še dodal Kaučič.